Rete Bibliotecaria Bergamasca

Abstract: Odpreti knjigo Sledi mesečine pomeni odpreti skrivni prehod v magične in obenem pomirjujoče dimenzije narave ter globine lastne duševnosti. Pomeni podariti si nekaj minut spokojnosti in topline, ne glede na to, koliko smo stari. Vsaka beseda zveni kot skrbno izbran dar, ki nam ga avtorica predaja v začasno varstvo. Njeno besedišče je elegantno, slikovito in poetično. Zdi se, kot bi svoje besedilo tkala iz dragocenih in na videz rahlih, a obenem zelo obstojnih niti, ki se z blagostjo dotaknejo bralčevega notranjega sveta in sežejo v jedro neizrekljivega. Celoto krasijo avtoričine ilustracije, ki so v popolni harmoniji z besedilom. Tako kot v tekstu se tudi na njih prepletajo flora, favna in pravljičnost. Kot stalnice na poti skozi lirično besedilo nas spremljajo mehkost zasnežene pokrajine, črne silhuete dreves in velika rumena luna z belimi okrasi. To, kar se spreminja, je predvsem barva neba, ki variira od temno modre do vijolične. Prav tako pa se na vsaki risbi srečamo z drugo gozdno živaljo. Tanja Badalič jo izriše v nadvse naravnih pozah in s prikupnimi potezami.